»Tvoje roke zagotovo niso nič slabše kot moje,« ga je tolažil koritar. »A jaz sem pač imel to veliko srečo, da sem po očetu podedoval to čudežno orodje,« mu je pokazal sekirico, s katero je vešče dolbel. »Že ded mojega deda je delal z njo, zato je svojega posla že tako vajena, da gre kar sama v les in mi ni še nikdar pustila niti enega žulja.«