Zanesla je prav po naključju tja pot tudi goslarja Gustija, ki je s svojo žalostjo obhodil že vso deželo. Ko je Zalika že od daleč zaslišala njegove gosli, je takoj prepoznala njih glas. Stopila je iz zlatih šolenčkov, stekla med ljudi in zaplesala na sredi trga, kot bi jo bil ponesel vrtinec.