Dolgo je hodila ob reki in zrla v njene ledene valove. A zmeraj, ko je že nameravala zabresti vanjo, se je spomnila na Tomaža in naposled jo je prešinila misel, da bi ga lahko vsaj poskusila rešiti iz očetove ječe. Tuhtala je o tem in blodila, dokler se ni zvečerilo in so se nad močvirja spustile meglice.