»Kdajkoli si boš to zaželel, rada prideva na dvor in se poveseliva s tabo, a zdaj me prosim pusti z njim, ki ga imam najraje,« ga je skušala prepričati. A le kraljevičeva beseda je bila seveda tista, ki jo je bilo v deželi treba spoštovati. Zaliko so služabniki odvedli v pozlačeno kraljevsko kočijo, Gusti pa je ostal sam na prašni poti.