Sodniku tako ni preostalo drugega, kot da je velel izpustiti Cigana in ženo, potepuha in beračico, ki sta sama priznala krivdo, pa je obsodil na smrt. »Tvoja ljubezen je bila tisto najlepše, kar sem kdaj doživel, zato mi ni bilo nikoli žal, da sem kot človek hodil po zemlji,« je mladi grof dejal Ignaciji, preden je položil glavo pred rablja.
»Tvoja dobrota je bila tisto največ, kar lahko človek najde na tem svetu, zato mi ni žal, da moram umreti,« je odvrnila mlada grofica in položila glavo ob njegovo.