Bila je lepa, uglajena in pametna, a oče in mati z njo kljub vsemu nista bila povsem zadovoljna. Vse predolgo si je namreč že zbirala ženina in bilo ju je strah, da bo graščina nazadnje ostala brez naslednika. Ko je bila Ignacija še deklica, so ji grajske gospodične prvič pokazale skriti tolmun pod izvirom, iz katerega so se napajala jezerca, ki so obkrožala grad.