Kalman je zrl v njegove temne oči, ki se mu niso zdele prav nič zlate, in še zmeraj ni mogel iztisniti niti besede. Siloma so ga odvedli k staremu dvorskemu krojaču, ki mu je moral pomeriti svatovsko obleko. Upal je, da se mu vse to v resnici dogaja le v sanjah in je komaj še zadrževal solze, ki so ga pekle v očeh.