Precej za plodili, že ob koncu telesne dupline leži neka belkasta, malone šesterokotna vrečica ‒ rakovo srce. Krvnih žil, po katerih se steka kri iz škrg v srce in se iz tega zopet razvaja po telesu k posamičnim udom, tukaj ne bomo dalje zasledovali, ker se tako bojimo, da se je bralec pri zadnjih odstavkih dolgočasil. Z istega razloga nočemo govoriti o rakovih živcih in živenih pletežih, zlasti ker jih ni tako lahko odkriti in ločiti, kakor zgoraj omenjene ustroje.