Le malo, kar jih je pri babicah za postrežbo in pri vratih za stražo neobhodno potrebno, je doma ostalo, druge so se vse vzdignile. Zunaj zleze ona velika mravlja na bilko in od ondod pregleda še enkrat svojo armado, potem jo povede nizdol v gozdič. V tem gozdiču, ne daleč od našega mravljišča, je stanovala druga manjša družina mravelj, ki so se od naših črnih ločile le po barvi, bile so namreč rjave.