Velika žalost obide družice, s pobitim srcem obžalujejo svoje sestrice, katere jim je nemila usoda vzela tako zgodaj. Pa mravlja tudi v žalosti ne izgubi poguma in si ve iz vsake stiske pomagati.
Ko drugo jutro zarja prepne nebo, so naše mravlje že vse na nogah, nekaj posebnega danes tuhtajo, ker tako nemirno semtertja tekajo in se pogostoma s tipalnicami ližejo.