Vahtmajster med Levkino boleznijo ni zahajal v to krčmo, le v mraku je večkrat zahajal do plota, ker sta se prvikrat srečala, in tudi Anica se je vedela v takem času zmuzati iz hiše, in tu sta potem govorila mnogo o svoji srečni prihodnosti. Anica mu je povedala, da teta ve za njiju zvezo, a on jo je zagotavljal, da bo, ako se izide vse po sreči, v treh mesecih vojakov prost. Levka je ozdravela popolnoma in neke nedelje ‒ bil je lep, topel popoldan v pozni jeseni ‒ izprehaja se z Anico po vrtu.