Luna je jasno svetila, od mrtvačnice je šla proti meni, videl sem jo tako, kakor zdaj vas vidim pred seboj.« Vahmajster zdaj ni izkušal dalje izpodbijati Miškovih misli, ker ga je predobro poznal ali za se je bil živo prepričan, da je to prikazen videla le Miškova razdražena živa domišljija. Drugi dan je bil vahtmajster kakor po navadi popoldne spet pri Levki, ali kako se začudi, ko v hišo stopivši zve, da je gospodinja bolna in še celo nevarno bolna.