Berta je bila nenavadno resna, sedela je pri klavirju in je gledala v note, katere so ležale pred njo, ali igrala ni, Julija je pa na videz prav pazno brala v neki knjigi. Pri fari je zvonilo Dorici in skozi na pol odprto okno je veter donašal v sobo žalostne glasove cerkvenih zvonov. Ritmajster naprosi Berto, da bi kaj igrala.