Mož je imel neznano miren in častljiv obraz, nikdar ga nihče ni videl, da bi se bil smejal. O njem se je sploh govorilo, da ne pozna strahu in da je ni ure, o kateri ne bi imel opraviti na pokopališču. Ali če so ga včasih hoteli kaj izpraševati o strahovih, nikoli ni rad govoril, le zamižal je in nekako čudno kimal z glavo, kakor bi ho tel reči: »Da bi vam hotel praviti, vstajali bi vam lasje pokonci!«