Levka bi bila rada dalje govorila z vahtmajstrom, ali on je bil zdaj posebno kratkih besed. Pogostoma je pogledoval k oknu, kjer je Anka sedela pri svojem delu in tudi ona si je včasih upala skrivaj pogledati na mladega vojaka.
Levka je morala govoriti in ker je videla, da je vahtmajster zamišljen in da ne pazi na njene besede, obrnila se je spet proti Anki.