Levka, tako se je reklo krčmarici, zasuče se kakor vrtalka, dasiravno je bila precej životna, in steče po vino. Vahtmajster se je v tem oziral okrog sebe, gledal je pri vseh oknih na dvorišče in na vrt, ali ni ugledal, kar bi bil rad videl. Levka prinese vino in sede gostu nasproti.