Tonček se je vendar le težko ločil od gozdarjevih, posebno od Mine, ki je vedno skrbela zanj kakor najboljša mati in tudi gozdarju je bil hvaležen, posebno ker mu nikdar ni rekel žal besede zavoljo nesrečnega dogodka. Pred odhodom ga gozdar še pokliče k sebi in mu reče: »Pojdi v grad! Da se boš dobro vedel, o tem sem prepričan in upam, da boš kmalu prišel spet nazaj na moje mesto.