Groši, ki si jih je s krvavimi žulji zaslužila in varčno prihranila, so pošli v tej dolgi bolezni, drugih ljudi prositi ji je bilo pa neznano težko, njeno edino upanje je bil dobri Oče v nebesih. Ali ona sama bi bila že tako ali tako prebila, ko bi sina ne imela; on jo je skrbel bolj ko njena bolezen. Tonček še ni vedel, kaj se pravi dobro živeti; da je bil le sit, je bil zadovoljen; tudi še ni bil pri tej pameti, da bi bil mogel presoditi materino bolezen in bridko siromaštvo, ki jo je trlo.