Če ne, ga bo sapa vzela, in če bi ga potem ne najdel ‒ o strašna misel!« Ko okno zaprem, vzame buciko, prebode z njo majhen trioglat listek papirja, ga namaže na enem voglu z gumijem, prime kebrčka in počasi in varno ga nese na papir, ga poravna, mu brke zaviše in noge skrči. »Tako! zdaj je shranjen, zdaj je pa na vas, da boste pazili, da ga ne zgubite, ali mu kake nožice ne odlomite, ker škoda bi bila ‒