Psica je vzela kruh, ali za dobre besede se ni zmenila. Jela je renčati in zobé kazati, da se je moral Šnakšnepskovski počasi nazaj pomikati. Sedel je spet za mizo in vzel žico v roke, ali ni mu več tako dišalo kot poprej, cunje mu niso šle iz glave, vedno je postrani pogledaval pod klop.