Skonca to Šnakšnepskovskemu ni bilo nič kaj po volji, pa ker smo mu vsi prigovarjali in ker je tudi sam sprevidel, da si ne more pomagati, se je vdal. Češnovar ga pelje v hram in čez nekaj časa prideta nazaj. Češnovarica in Boštjan bi bila kmalu smehú počila in tudi jaz si nisem mogel kaj, da bi se ne bil smejal.