Šnakšnepskovski je bil moker kot miš, nič se ni zavedel; kot črviv gaber, ki ga je zimski vihar podrl, je ležal na tleh. Z Boštjanom ga začneva drgati in najin trud ni bil zastonj, počasi se zavé, pogleda in s tihim glasom pravi: »Kje ga imate? pokažite mi ga!« Podam mu steklenico.