Boštjan se pri teh besedah ironično nasmehlja in še enkrat prešteje svoje reglje in klobase. Moj želodec se je tudi že oglašal in jaz bi mu bil najraje precej postregel, pa sem si mislil, da v jami ne ostanemo dolgo in Šnakšnepskovski, ki tudi brez vse jede strpi, te ne sme osramotiti; ti bo pa pozneje bolj dišalo. Ravno sem hotel Boštjana vprašati, zakaj se je pri Šnakšnepskovskih besedah smehljal, pa ni bilo več časa, ker je gospod prišel že nazaj, in urno se podamo k jami, ki je bila le streljaj od vasi.