»Ne bodi neumen, to veš, od naju te ne bo nihče izdal, le sam se pametno vedi in morebiti se še vse po sreči izide.« Ocepek plača vino, katero je komaj poskusil, in gre ven, ker v krčmi mu je bil zrak pretežak; mislil je, da se mora zadušiti. Ko pride ven, udere jo naravnost proti domu, skrbno se je ognil vsakega človeka, menil je, da so to sami rablji, ki njega iščejo.