Nekaj časa jih je mirno poslušal, ali ko mu je bilo preveč, pokazal jim je svoje hribovske pesti. Te pesti so mu v šoli kmalu pridobile toliko veljavnosti, da so si součenci njegovo prijateljstvo v čast šteli in si izkušali ohraniti njegovo dobrovoljnost na vsak način; oddajali so mu namreč prostovoljno desetino od kruha, sadja in sladkarij. Vse je bilo dobro, Avguštin bi bil prav brezskrbno živel, ko bi le ABC ne bilo ‒ ta nesrečni ABC mu je belil glavo.