»Lopov, kaj si imel z Eizingerjem?« je vprašal grof. Boštjan pa je hitel praviti vse, kar se je bilo zgodilo in šele, ko ga je Rožekar sunil, naj vstane in se pripravi, da pojezdi z njim, je verjel, da je še živ. V prostosti seveda mu je spet zrasel pogum in nikakor se ni mogel zdržati, da se ne bi z vso močjo zadel ob zdravnika Hajdingerja, ki je zamišljen stopal po trgu.