V domačem razgovoru so se razvedrili resni obrazi in družinski dogodki so izpodrinili visoko politiko. Sodnik pa je pozval magistra Petacija k sebi in ga vprašal ‒ kajti latinski govor je bil zdaj zanj najvažnejša reč ‒ koliko stihov si upa narediti v enem dnevu. »Dobrih,« odgovori magister, »versus palmares, kakor bi dejal Ciceron, kakih petdeset, s pravilnimi zarezami in skromno rabo licentiae poeticae et prosodiacae ‒ slabših pa mnogo več.«