Prosim ponižno ‒« se je zasmehljal Lenart, ko mu je sodnik hotel seči v besedo ‒ »oskrunili bi s tem svetišče, hočete reči. Toda, gospod sodnik, jaz vem, da to ni vaše pravo prepričanje in žalil bi vaš razum z mislijo, da ste vi res tega mnenja, da kdo božji hram skruni, če iz njega izžene hudodelca. Ali ni greh misliti, da bi bil Kristus, ki je menjalce in barantače spodil iz svetišča, vesel razbojnikov v svetišču?