V Iz Urbanove zaprte kovačnice se ni več slišalo enakomerno delujoče kladivo. V svoji izbi za delavnico pa je sedela pri mizi Mana z glavo podprto ob komolce in srepo gledala predse; zdaj pa zdaj je pretrgala tišino kaka grozeča beseda ali tužno ječanje. Naenkrat skoči pokonci.