»Moja pot pelje naravnost iz Gornjega Grada, od častitljivih očetov benediktincev; toda kam, tega še ne vem,« je dejal brezskrbno. »Ti ne verjameš, prijatelj, da je moja celica tam tako ozka, da so mi oči in noge vedno ven gledale. He boter, koliko časa se že veselite na mojo novo mašo?«