Mladenič je jel pripovedovati svoje dogodke, okroglo oko starega gospoda pa se je bojaželjno bliskalo in sivkaste obrvi so se prekrižale kakor trnov pot. Kadar je v pripovedki padel kak Celjan, je zvrnil kupico vina, in dve, ko je čul, da je Vitovec ranjen; za vsako nezgodo svojih prijateljev pa je našel prikladno kletev. Kadar pa je gospod zaklel, je mladenič umolknil v svojem pripovedovanju in ga pomenljivo pogledal, toda to gospoda Viguleja v njegovem delovanju nikakor ni motilo.