Na trdnjavskem zidu pa je stal na straži Boštjan in v svoji ošabnosti niti pogledal ni tolpe vojakov, ki se je ustavila za njim. Od gradu sem so prišli trije sumni korenjaki, pregledovali velikanske stroje, razpostavljene po zidovju, da branijo mesto, in obstali pred leseno pošastjo. Na migljaj enega izmed te trojice, ki ga je Boštjan nekako oparjeno spoznal za kraljevega rablja, so zabili v steber močan železen kavelj dva sežnja od zemlje.