Osuplega barona, ki ni vedel, kako se mu godi, je spremil potem pol zlepa, pol zgrda do vrat in skozi vrata v prednjo sobo, kjer ga je sprejel glasen smeh. Peneč se od jeze je zapustil Eizinger v tistem trenutku dvor. Kralj pa je zasliševal velikaše, ki so se mu poklanjali, in v njegovem imenu je odgovarjal grof Urh, pravi oblastnik.