Hrupna radost, s katero je pričakovalo vse mesto mladega kralja, se je razlegala do prijazne izbice, kjer je bivala Kornelija s Klaro. Nemo je Kornelija zrla v umetno vezenino in niti živahno gibanje po ulicah ni moglo pregnati nje tihega sanjarjenja. »Kakor duše v vicah sediva tukaj,« reče dobrovoljna tovarišica, ki se ni ganila od okna, da ne bi kaj posebnega zamudila; »in doma ne bova vedeli o Dunaju ničesar povedati.