Toda, draga Kornelija, to je čednost nas vsakdanjih ljudi; kajti gotovo bi bilo neznosno, če bi možak, čigar bivanje na tem božjem svetu se niti z najmanjšim duševnim razlogom ne dá opravičevati, čigar življenje se ne zdi potrebno nobeni živi duši, če bi takšen človek še poštenja in pokornosti in pohlevnosti ne poznal. A možje, ki s svojim duhom vodijo človeštvo, se ne merijo po našem vat lu. In če potrebuje njih utrujeni duh razvedrila, da ne omaga, kaj se dá misliti lepšega in bolj vzvišenega nego zmožnost in prilika duševnemu orjaku lajšati breme truda polnega dela!