Vsak hip je stopil k oknu in gledal in poslušal, če kdo prihaja, a prevarjen se je obrnil spet po sobi. Obstal je pred uro, iz katere se je počasi, počasi, a brez prestanka mlel pesek, in katere zgornja posodica se je bila ravno izpraznila. »Dve uri!« je vzdihnil mož, obrnil uro in nadaljeval svojo hojo.