»Finejše od naravnega,« je bil odgovor in takoj so se začeli kovati srebrniki za sitne terjalce. Ko pa se je razdelila plača, potehtavali so denar hrabri junaki in zmajevali z glavami in ga nesli trgovcem in krčmarjem. A ti so takoj spoznali, da to ni srebro, ampak bogvé kaka zmes (kemiki bi rekli dandanes: baker in arsenik) in za to niso hoteli dajati ni živeža ni blaga.