Med vrstami vojakov, ki so odhajali na okope, se je trlo pobožno ljudstvo, ki je hotelo videti nadškofa, vmes pa je hitela duhovščina z banderi in svetinjami sprejemat višjega pastirja. Blagoslavljajoč poklekujočo množico je šel nadškof naravnost do cesarja in z njim vred poslanci vojvode bavarskega in mejnega grofa braniborskega, da pomire sovražne stranke. A čim bliže je bila nevarnost, tem manj se je bal cesar ter se nikakor ni hotel pogajati z oboroženimi uporniki.