Zmagovalno se je oziral Lenart okrog sebe in nadaljeval, da bi bilo dejanje Vranjebrškega v najboljšem primeru motenje tuje posesti. Vtis njegovega patetičnega govora je bil pa toliko bolj smešen, ker se tej njegovi zahtevi nihče ni protivil. Petacij sam ni vedel, kaj bi mislil o vsej reči.