Jeznemu prijatelju ni pustil v besedo in dalje je pripovedoval, kako lepo druščino imajo, same poštene cesarske ljudi, ki se ustavljajo pogubonosnemu delovanju družbe svetega Krištofa. Precej grenkih je moral kljub vsemu temu požreti. Neizrečeno pa se je čudil, da je Viljem tako lahko prišel do Ungnada, in nič manj ga ni razveselila novica, da bo drugi dan pričeval pred cesarskim sodiščem.