Ko pa je se bil Cahej, najbrž spet »Pri enajst tisoč devicah«, narekognosciral, je prišel radosten svojima varovankama pravit, da se mu je posrečilo zvedeti, kje Ungnad pravzaprav stanuje. Zagledavši Viljema, ki je bled v mraku stopil predenj, je odprl oči in usta in strepetal, misleč, da vidi duha svojega prijatelja. Vsa kri mu je izginila z lic, zdajci je bil trezen in rinil proti durim; a ko ga je Viljem stresel za rame, je spoznal, da to ne more biti zgolj duh.