Ta pa je bil ves zmeden in ni vedel, bi se li jezil ali smejal, ko je cesar v šali omenil, če je deklica dobrega rodu, naj pa dá slovo svojemu vdovskemu stanu; z mlado ženo se bo sam pomladil. »Star gospod baron Ungnad tudi ni,« pristavi Silvij (prejšnje leto ga je bil namreč cesar povzdignil v baronski stan), »ampak bojne misli bi mu potem prešle. Vrhu tega pa terja grof, da je treba omenjeno lepotico izročiti njenemu očetu, ki je z grofovim poslancem prišel v mesto.«