»Koliko velja, oče Abraham?« je vprašal Lenart; in Žid je imenoval velikansko vsoto. »Mojster Bartolomeo,« je dejal Lenart, »jaz sem presrečen, da vam jo morem podariti v slab dokaz svoje vdanosti in svojega posebnega spoštovanja.« Kakor oglje so zažarele Bartolomeju oči; jecal je nekaj besed, ki naj bi nekako ugovarjale, z desnico je objel Lenarta, levica pa je izpustila kupo v globoki žep dolge halje.