Učencev je stanovalo mnogo v šolskem poslopju, ki so ali plačevali hrano učitelju in se imenovali »astantes«, ali pa so se učili na mestne stroške in se nazivali »mendicantes«. Strogo nadzorstvo je držal nad živo mladino sukcentor; šiba je pogosto pela, in kdor je v šoli spregovoril kako slovensko ali nemško besedo namesto zapovedane latinske, je moral nositi »osla« toliko časa, dokler se kak součenec ni enako pregrešil. Da je bil magister učen mož, ni kazala samó dolga brada, ki je padala po njegovem črnem talarju; povedal bi bil tudi lahkó doktor Hajdinger in menihi, patri minoriti, ki so mnogo občevali z možem.