Brezmejna se ji je videla razdalja med bogatim mladeničem in ubogo nečimrno Zefo. Ivan Korbin, ki je vedel natančneje, kako bogat je, ni videl nobene posebne razdalje. Pogajanje z Gričarjem se je vleklo; Ivan je slutil, zakaj ni premišljeval, če ne bi kazalo ustanoviti posojilnice v Žvarovljah. Ljudje bi nanosili denarja, in on bi dobil posojilo in lepo ime ljudskega dobrotnika, ki bi otel rojake, najprej seveda samega sebe, iz oderuških rok.