Tako si je preganjal Ivan skrbi, čakal tujcev, proslavljal po novinah letovišče v Žvarovljah in se jezil, kadar je privabil sosedom spet kaj gostov. Nevoljen je premišljeval spet nekega dne v svoji pisarni, kako dela brez priznanja, brez zahvale, za druge, ko je potrkala in vstopila, pražnje oblečena, Petanova Zefa. Nagovorila je gospodarja nemško, razložila v jasnih besedah, da prosi službe kot natakarica ali hišna, povedala, česa se je učila in zakaj se smatra za sposobno za takšno mesto.