Mudilo se je njej domov vedno, in vedno se je dala tudi zadržati. Saj je bila Ivana sama vljudnost, sama uslužnost, tako da ga je Micika, kadar je povedal kaj ljubeznivega, zvedavo pogledala, kaj misli, in lahno zardela in z vsem srcem poslušala besede, ki so se ji zdele tako duhovite. Ivan se je naslajal s samoljubnimi čustvi in se izgovarjal pred vestjo z izgovorom, da je to pač zabava in šala; navsezadnje pa se tudi ne ve, kako se obrnejo stvari.