Gospodinja je naročila, da naj se prinese gospodu večerja v njegovo sobo, da ga ne bodo gledali ljudje, in Petanu je bilo to všeč, dasi ni bil tako predrzen, da bi bil kaj takšnega zahteval. Zahteval on sploh ni ničesar; a karkoli se mu je prineslo na mizo, je vse popil in pojedel, in ko ga je vprašala po večerji hišna, če mu sme prinesti še vina, je dejal: »Tudi dobro.« »Da so imenitni in bogati ljudje prijaznejši od jare gospode, to je pa res,« je dejala hišna v pivnici, kjer so ugibali gostje, od kod bi bil ta prijazni gospod, koliko časa misli ostati in če pride še kaj rodbine za njim.