Komaj je bil gospod major zvečer na vrtu, je že sedela pri njem gospa Korbinova. Potožila mu je svoje gorje, opisala kruto žaljenje in poudarila bridko svojo zapuščenost in onemoglost. Gospod major je gubančil čelo, mrščil obrvi in začel zabavljati čez Lahe; vsa avstrijsko-nemško-laška trozveza se zdi njemu nenaravna in za našo državo naravnost škodljiva; on je bil že od nekdaj za trozvezo med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo, ker bi jo tesno vezale skupne koristi in skupne nevarnosti; toda naj diplomatom kak pameten človek kaj dopove; kar meč pridobi, pero skazi, to je stara in vedno nova pesem.