Na misel ji je prišlo, kako smešno, kako laskavo ljubosumen je bil Ivan, preden je njo dobil, kako hladno malomaren je zdaj.
Toda ne samo malomaren, naravnost krivičen se ji je zdel, ko ji je začel doma očitati, zakaj je razbobnala rodbinsko zadevo Uršine smrti, ki ne briga drugih ljudi čisto nič. »Drugih ljudi!« se je zavzela Zefa.